Američanko šokirala izkušnja iz Nemčije: "Kako živimo v ZDA, ni normalno"

Američanka Lanna, ki trenutno živi v Nemčiji, je delila nekaj izkušenj po selitvi, ki so ji pomagale uvideti, da nekateri vidiki življenja v ZDA "niso normalni".
Ko je Američanka Lanna v Nemčiji dobila zaposlitev s krajšim delovnim časom, so jo osupnile vse pravice in ugodnosti, ki so ji bile ob tem zagotovljene. V ZDA imajo delavci na takšnih delovnih mestih običajno malo ali nič pravic, zato je predvidevala, da bo podobno tudi v Evropi. Vendar so jo delovni pogoji prisilili, da je na novo premislila vse, v kar je kot Američanka verjela, je zaupala sledilcem na svojem TikTok profilu.
Lanna je povedala, da je našla delo baristke za 20 ur na teden, da bi si zaslužila nekaj dodatnega denarja. Že sam postopek zaposlovanja je bil povsem drugačen od tistega, na katerega je bila navajena, piše Index.hr.
Namesto klasičnega razgovora za službo ji je šef povedal, da bo imela "poskusni dan". Kot je pojasnila, to ni bil le način, da delodajalec oceni njene sposobnosti, temveč tudi priložnost, da sama vidi, ali ji delo ustreza.
Čeprav delo baristke ni visoko specializirano, je ameriški trg dela postal tako konkurenčen, da so celo ljudje z impresivnimi življenjepisi navajeni zavrnitev za začetniške položaje, zato je bila ta izkušnja za Lanno prava osvežitev.
Dopust in zdravstveno zavarovanje v ZDA privilegij
Prvo vprašanje, ki so ji ga postavili ob podpisu pogodbe, je bilo nekaj, kar v ZDA mnogim ni na voljo niti po več mesecih dela: "Kdaj želite letos izkoristiti letni dopust?" Ko je izvedela, da ima pravico do šestih tednov plačanega dopusta, je bila osupla, saj je to v ZDA skoraj nepredstavljivo.
Za primerjavo: večina zaposlenih s polnim delovnim časom v ZDA po enem letu dela v povprečju dobi 11 dni dopusta.
"Toda tisto, kar me je res zlomilo, je bilo elektronsko sporočilo šefa, v katerem mi je sporočil, da ne le, da imam dostop do javnega zdravstvenega sistema, ampak da ga moram obvezno uporabljati," je dejala. Za 80 evrov na mesec lahko Lanna "obišče skoraj vsakega zdravnika, ki ga želi, če ima prost termin, brezplačno ali z zelo majhnim doplačilom".
Edini pogoj za uporabo nemškega javnega zdravstvenega zavarovanja je, kot je pojasnila, mesečni zaslužek najmanj 600 evrov. "Navajena sem, da delo s krajšim delovnim časom ne prinese ničesar. Navajena sem, da javno zdravstvo pravzaprav sploh ne obstaja," je povedala.
V ZDA je najbližji ekvivalent Medicaid, program za državljane z nizkimi dohodki, ki morajo izpolnjevati stroge premoženjske pogoje. Na primer, zvezna meja revščine je trenutno postavljena na 15.650 dolarjev (okoli 13.400 evrov) letno.
Če se Američan ne kvalificira za Medicaid in nima zdravstvenega zavarovanja prek delodajalca, mu ostane le plačevanje zavarovanja prek programa Affordable Care Act, ki v povprečju stane več kot 500 dolarjev na mesec. Tudi s takšno polico zavarovanje ne krije vseh zdravstvenih stroškov, zato bolnikom ostajajo dodatni računi.
Kritična do Američanov
Izkušnja v Nemčiji je Lanno spodbudila k razmisleku. Pravi, da se počuti "jezno in žalostno, ker so nas vlada, družba in mediji prepričali, da je način, kako živimo, normalen".
V eni od objav je dodala: "Ne razumem, kako lahko toliko Američanov sprejema popoln razpad sistema, ki nam je vsiljen. Vse vam je v redu, dokler je vaše življenje nekoliko bolj udobno kot od ljudi okoli vas, čeprav tudi takšno življenje ni ustrezno, ker sploh ne veste, kaj statistično pomeni dobra kakovost življenja. Samo mislite, da je vaša dobra, ker za drugačno sploh niste slišali. Srečno s tistimi letnimi odbitki v višini pet tisoč dolarjev, da si lahko privoščite absurdno drag recept, ki v tujini brez zavarovanja stane 10 evrov – vse zato, ker mislite, da je socializem nekaj slabega."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje